Poslanstvo projekta Do sedaj so bila v preteklosti povzročena bremena v okolju prezrta ali pa smo odgovornost za njihovo sanacijo prelagali eni na druge. V letošnjem letu se poleg rednih programov in izgradnje okoljske infrastrukture začenja program sanacije minulih bremen. Izhodišče zanj je letos sprejeti operativni program ravnanja z odpadnimi olji s katerim so postavljeni temelji za izboljšave (nadgradnjo) sistema ravnanja z odpadnimi olji, skušamo pa rešiti tudi stare težave, predvsem poravnati dolg zaradi onesnaženja z ostankom predelave odpadnih olj – gudronom.
Ključni cilj programa ukrepov glede ravnanja z odpadnimi olji je v naslednjih štirih letih posodobiti sistem ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji. Gre za postavitev novih objektov za prevzemanje in zbiranje odpadnih olj, s čimer bomo zbrali do 15 odstotkov več zbranih odpadnih olj (vsaj polovico nastalih količin v državi). Prednostno je treba preprečiti mešanje odpadnih olj z drugimi nevarnimi tekočimi odpadki, predvsem pa z odpadnimi polikloriranimi bifenili in in polikloriranimi terfenili, zbirati odpadna olja po predpisu, ki ureja ravnanje z odpadnimi olji, predelati zbrana odpadna olja po postopkih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in ugotavljati emisijo snovi v zrak po predpisu, ki ureja sežiganje odpadkov, če gre za uporabo odpadnih olj kot gorivo.
Glavni vir sredstev za izvajanje programa so namenska sredstva državnega proračuna, ki so na razpolago iz naslova programa celovite sanacije neurejenih odlagališč in starih bremen. Sredstva so se začela zbirati lani na podlagi takse, zbrane na osnovi uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, ki znaša 38 tolarjev za kilogram kupljenih mazalnih olj.
Ne glede na končno rešitev sanacije in morebitne želje lokalne skupnosti bomo vložena sredstva trošili racionalno. Skušali bomo doseči trajni učinek, še posebej to velja za bremena brez večje nevarnosti za življenjsko okolje. Ker sanacije ne štejemo med “klasične” projekte investicijskega značaja, saj ne generirajo prihodka, bo način dela temeljil na presoji o smotrnosti razmejitve med vloženimi sredstvi in doseženimi izboljšavami v okolju.